makedonska pravoslavna cRKVA

wpe2.jpg (32587 bytes)

Kratka istorija na Makedonskata Pravoslavna Crkva

Vo Makedonija hristijanstvoto po~nalo da se propoveda u{te vo vremeto na svetite apostoli. Po svoeto obra}awe vo hristijanstvoto svetiot apostol Pavle izvr{il pove}e blagovesni~ki patuvawa, vo tekot na koi{to toj go propovedal Hristovoto Slovo. Organiziral novi hristijanski op{tini, a starite gi utvrduval vo ve}e primenoto hristijansko u~ewe. Svoeto prvo patuvawe nadvor od Azija, svetiot apostol Pavle go napravil vo Makedonija. Toa zapo~nalo vo 51 godina a zavr{ilo vo 54 godina, pri {to vo tekot na tie godini apostolot Pavle posetil i nekoi gr~ki gradovi, kade {to, isto taka, bile osnovani hristijanski crkovni op{tini.
Spored knigata ,, Dela na svetite apostoli ,, koga apostolot Pavle se nao|al vo Troada, mu se javil nason ,, eden makedonec ,, koj {to go molel velej}i:,, Premini vo Makedonija i pomogni ni !,, (D. A. 16,9). Narodot koj {to pred nekolku vekovi, {titej}i ja Evropa se krenal protiv Azija i so silata na svoeto oru`je ja pokoril, sega samiot go povikuva svetiot apostol Pavle, za da ja donese vo Makedonija golemata blagavest {to se rodila vo Azija: i apostolot Pavle vedna{ se odzval na makedonskiot povik. U{te istiot den toj i negovite bliski sorabotnici, koi go pridru`uvale - Sila, Timotej i Luka, otplovile vo gradot Filipi (D. A. 16.11-12), koj grad se nao|al na 15 kilometri od bregot na Egejskoto More.
Gradot Filipi bil sredi{te na `iva kulturna, religiozna i trgovska dejnost. Niz nego pominuvale site pova`ni pati{ta {to go presekuvale Balkanskiot Poluostrov, vklu~uvaj}i go i
Via Egnatia , koj {to ja presekuval Makedonija od edniot do drugiot kraj. Poznat e po toa {to e obnoven od golemiot makedonski car Filip, svedok e na nastanite povrzani so pa|aweto na Rimskata republika (vo 42 godina pred Ro`destvoto Hristovo) i e prviot grad vo Evropa, kade {to bilo propovedano i prifateno hristijanstvoto.
U{te so samoto pristignuvawe vo Filipi, svetiot apostol Pavle i negovite sorabotnici zapo~nale da go propovedat hristijanstvoto. Slu{atelite na apostolot Pavle bile pred se Makedonci, a toa mo`e da se zaklu~i od Poslanieto na svetiot apostol Pavle do Filipjanite, kade se veli deka vo Filipi imalo mnogu mal broj evrei i grci.
Potoa otkako go ostavil vo Filipi svetiot apostol i evangelist Luka, svetiot apostol Pavle so Sila i Timotej zaminale za Solun (D. A. 17 gl), glavniot grad na Makedonija.
Vo udobnoto solunsko pristani{te makedonskite carevi gi dr`ale brodovite na svojata flota. Solun, vo vremeto na apostolite, bil zna~aen trgovski, administrativen i kulturen centar. Tuka se sre}avale trgovci od Bliskiot Istok i Mala Azija so trgovci od Balkanot i Evropa. Za razlika od Filipi, vo Solun postoela brojna evrejska kolonija: tuka imalo i evrejska sinagoga, vo koja {to apostolot Pavle, za vreme na svojot prestoj vo Solun go propovedal hristijanstvoto. Imalo brojna kolonija na grci, od koi pokraj masivnoto etni~ko makedonsko naselenie {to go primale Slovoto Hristovo, go prifa}ale i nekoi grci (D.A. 17.4,).
Od Solun, apostolite Pavle, Sila i Timotej zaminale za Ber, grad koj bil zna~itelno pomal od Solun: imalo pristani{te, silno razviena trgovija, negovite `iteli vo glavno bile Makedonci. Imalo vo Ber prestavnici na nekoi drugi etni~ki grupi, no tie skoro se gubele vo kompaktnoto makedonsko mnozinstvo.
Po~itta, koja {to apostolot Pavle ja ~ustvuval kon Makedoncite, postepeno prerasnala vo qubov. Svojata qubov kon niv toj ja izrazuva so karakteristi~nite za nego dlaboki misli velej}i: ,, Kako {to e i pravo da go mislam toa za site vas, oti ve imam na srce. . . .(Filp. 1. 7-8)
Svetiot Jovan Zlatoust. Zboruvaj}i za odnosot na apostolot Pavle kon makedoncite, veli: ,, O, kakva ne`na qubov imal toj kon Makedonija i makedoncite. . .!,, Ponatamu, pak, gledame deka golemiot hristijanski propovednik Sv.Jovan Zlatoust (
IV-V vek) za da gi potkrepi svoite misli za qubovta na apostolot Pavle kon Makedonija, gi citira i zborovite na apostolot upateni kon Solunjanite, a toa zna~i deka Sv.Jovan Zlatoust tesno go povrzuva odnosot na Solun kon Makedonija, kako i solunjanite kon makedoncite.
Vo Makedonija hristijanstvoto po~nalo posebno da zema zamav koga rimskiot car Kostantin Veliki vo 313 godina go prifatil za dr`avna religija i taka im dal mo`nost na hristijanite slobodno da ja ispovedaat i da ja propovedaat svojata vera. Od toa vreme se poznati episkopskite sedi{ta vo Solun, Stobi, Skupi, Astibo i Heraklea. Kon krajot na
V vek Solun ve}e e sedi{te na Arhiepiskopija, a Skupi na mitropolija. Po po~etokot na V vek, poradi nametnuvaweto na nepoznatiot gr~ki jazik, vozvi{enite vistini na hristijanskoto u~ewe i misti~kite dlabo~ini na crkovnite bogoslu`bi ostanale ne dostapni za niv, pa zatoa i nivnoto hristijanizirawe ostanalo povr{no i nedostapno.


Apostolskoto delo na Svetite Bra}a Kiril i Metodij