Da se pi{uva za edno dvaesetgodi{no `iveewe zna~i da se napravi obid da bide vo celata svoja svetlina prika`ana gradbata kako i site napori, i podneseni `rtvi na makedonskite semejstva koi i fizi~ki i duhovno vploteni pri crkvata Sveti Kliment Ohridski. Pred da se zafatime so opi{uvawe na site nastani, mislam deka treba da ka`eme za mestoto i sredinata kade e izgradena ovaa na{a crkva.

crkvata Sveti Kliment Ohridski e izgradena vo maloto grat~e Avon vo dr`avata Ohajo, SAD. Ovaa grat~e broi okolu 15.000 `iteli. Se najduva zapadno od gradot Kliveland. `itelite od ovoj kraj se zanimavaat so zemjodelstvo. Vidliva strana e toa {to i denes naokolu se najduvaat zeleni gradini od koi se plasiraat ranogradinarski kulturi. Vo poslednite godini od ovoj vek ova grat~e rapidno se zgolemuva a toa e taka zaradi toa {to vo nego niknuvaat i rabotat golemite industriski centri kako ford i Gudri~, fabriki za avtomobili i avtomobilski gumi. Vo neposredna blizina na ova grat~e se najduva i gradot Lorein. Ova go spomnuvame zaradi toa {to prvite organizani sobirawa i predlozi za izgradba na crkvata se slu~ija tokmu ovde vo ovoj grad. Vo gradot lorein `iveat okolu 70.000 `iteli. Tuka postoi i raboti golema `elezarnica nare~ena USS-KOBE. Vo ovaa fabrika nekoga{ rabotele pove}e od 12.000 rabotnici. Sega taa brojka e mnogu napalena i mo`ebi rabotat 2 do 3.000 rabotnici. Vo pobliskoto minato vo ovaa fabrika rabotel po eden rabotnik skoro i od sekoe makedonsko semejstvo. Taka vo Lorein `iveat i rabotat pove}e makedonski semejstva. Deka e ova vistina zboruva i postoeweto na crkvata Sveti Kiril i Metodij koja crkva ja ~uvaat i posetuvaat makedonski semejstva. Vo pobliskoto minato ovaa crkva bila pod jurizdikcija na Bugarskata pravoslavna crkva, a denes e pripoena kon Amerikansktata pravoslavna crkva.

`elbata na makedonskite semejstva bila edna i jasna da bidaat sobrani pod kriloto na svojata mati~na crkva, vo liceto na Makedonskata pravoslavna crkva. Makedonskoto iseleni{tvo vo ovie delovi datira mnogu od odamna. Taka spored ka`uvawata na najstariot makedonec dedo Jova Kolevi} (98 godini) od prespanskoto selo Qubojno, koj do{ol u{te vo 1918 godina kako mnogu mlad, tuka zateknal makedonski semejstva. Istiot se vrabotil vo `elezarnicata i rabotel do svoeto penzionirawe. podocna koga po~nale da doa|aat pomladi iselenici od makedonija istite gi prenele ideite kako i vistinata za `ivotot na lu|eto vo rodnata zemja. eka se `ivealo ubavo i slobodno i deka sekoj znae koj e i {to e, kako i toa {to e negovo a {to tu|o. Taka toa mlado makedonsko iseleni{tvo nemo`elo da se ~uvstvuva spokojno i da gi slu{a bogoslu`bite na tu| jazik. Zatoa u{te odma ponaprednite makedonski sinovi osnovale makedonski klub. Klubot rabotel na plasirawe na ideite za organizirawe na makedonski ve~erinki, piknici i razni sportski i kulturni sredbi. Tuka vo rakovodstvoto na klubot `ivo gorela `elbata kaj sekoj iselenik da se rzgori i ~uva ~uvstvoto na svojot makedonski identitet. lubot pod rakovodstvo na naprednite iselenici `ivo se interesiral za nastanite i `ivotot na makedoncite vo starata tatkovina. Taka koga vo 1963 godina, Skopje glavniot grad na Makedonija go zafati silen zemjotres, ~lenovite na ovde{niot klub napravija golemi napori i se anga`iraa da napravat humana pomo{ sobiraj}i hrana lekovi i matrejalna pomo{. Imeto na klubot kako i nivnata sobrana dragocena pomo{ se zapi{ani vo Spomen knigata na grad Skopje se ~uva spomenot na qubovta i po`rtvovanosta na bra}ata po telo i krv makedononci. Ete taka se' bilo zapi{ano vo srcata svoi, se' bilo milo i so golemo nostalgi~no ~uvstvo noseno i ~uvano soznanieto za svojata zemja, za svojot identitet, za svoite pesni i obi~ai, za svoeto narodno `iveewe i bitisuvawe. I se ova bilo pri~inata za site `rtvi i napori koi bile i se podnesuvani vo gradbtata na ovaa na{a makedonska crkva. Vo toa vreme klubot ja imal taa zada~a da gi sobira makedoncite na svoite socijalni sredbi i drugaruvawa, na svoite ve~erinki, piknici i izleti. I toa bilo postignato, no sepak vo duhovniot pogled vo sekoja makedonska du{a se ~uvstvuvala praznina; praznina za verata, praznina za pravilnata duhovna radost na sekoj pogolem hristijanski praznik, praznina Veligdenska, praznina Bo`i|na. I toa bilo najgolemata sila {to gi razdvi`ila srcata makedonski da se organiziraat, vo svoja makedonska pravoslavna crkva. Taka po~nale sredbite, sobirite i na niv da se iznesuvaat `elbite i ideite za organizirawe na crkva. Mnogu golemo mesto i vrednost imaat zborovite na nekoi ~lenovi od klubot kon javno i so zanes zboruvale: }e rabotime, }e pomagame i pari }e davame samo ako klubot go pretvorime vo crkva, vo sprotivno nema da bideme tolku aktivni. ovie vakvi izjavi, `elbi i barawa bile podr`ani skoro od site ~lenovi. taka bile napraveni konkretni sostanoci na koi se utvrdile glavnite nasoki za organizirawe na crkvata. Vo toa vreme pretsedatel na klubot bil Spase Vangelof. Ponaprednite iselenici kako Trajan Petrevski i dr. vo toa vreme imale sredba so pretstavnici od Maticata na Iselinicite od Makedonija, poto~no so nejziniot toga{en sekretar Trajan Baftirovski. Na ovaa sredba bile dogovoreni site ponatamo{ni potfati i bila izrabotena programa za izvr{uvawe na prezemenite zada~i. Taka bilo dogovoreno aktivno da se bara pogodna lokacija za kupuvawe na zemji{te za izgradba na crkvata. Bil izbran grade`en odbor, koj bil zadol`en za realizirawe na ovie idei. Vo grade`niot odbor bile vlezeni slednite lica: Trajan Petrevski, Pero Lazarevski, Qube Kotevski, Nikola Grp~evski, Petre Vasilevski, Ki~o Ristovski, Nikola Bogoevi, dr. Vasil Bogoevski, Milaj Popovski, Metodija Naumovski i dr. Nabrzo po ova bilo najdeno dene{noto par~e zemja so povr{ina od okolu 3 ekari, bila dogovorena cenata i napraven kupoproda`en dogovor. Za kupuvawe na zemjata bile zalo`eni sredstavata {to gi imal klubot vo svojata kasa no i tie bile nedovolni. Za da se doplati zemjata sega odborot povtorno se sobira i se razdeluvaat vo grupi za da pribiraat pari~ni sredstva od makedonskoto naselenie. Taka ovie grupi razrabotile podetalen plan i vo nego bile opfateni site makedonski semejstva koi `iveele vo Lorein, Kliveland, Ilirija, Avon, Narvalk, Medajna i okolinata. Koga celata ovaa ideja bila pretstavena pred makedonskoto iseleni{tvo radosta kaj makedoncite ne se kriela. Taka za mnogu kuso vreme bila isponeta potrebnata pari~na suma i mestoto vo celost bilo isplateno.

Po ovo uspeh narodot kako da se ohrabri u{te pove}e i ispolneti so silna `elba pobaraa od inicijativniot odbor da povikaat vladika, toj da im dade soveti i napastvija za gradba na crkvata. Taka za ova iskrena narodna `elba be{e izvesten Svetiot Sinod na Makedonskata Pravoslavna Crkva, odnosno nadle`niot arhierej na Amerikansko-kanadskata makedonska eparhija mitropolitot Kiril. Koj vedna{ so najgolema sirioznost mu posveti celosno vnimanie i so vistinski roditelski i duhovni soveti gi pou~uva{e i upatuva{e vo celosno uspevawe na gradbata na crkvata. Toga{ na taa srdba ~lenovite so tajni glasawa, spored Bo`jata voqa se izbra dene{noto ime na crkvata. bea predlo`eni tri imiwa na svetiteli ~ie ime ]e go nosi crkvata. I kako {to pogore spomnavme Bo`ja voqa bilo crkvata da go nosi imeto na Sveti Kliment Ohridski, najplodniot i darovit u~enik na slavjanskite prosvetiteli Svetite bra}a Kiril i Metodij. Radosta bila golema i zanosna, od svojot duhoven pastir bile primeni i dadeni pravite soveti i napastvija, i ne ostanuvalo ni{to drugo tuku samo uspe{no da se odi po postavenite planovi, kako i da se slu{a i sledi `elbata narodna i `elbata na svoite sopstveni srca. po se ova bile prevzemeni i prvite ~ekori crkvata da bide registrirana pred dr`avnite vlasti. Taka toa stanalo na 6 Maj 1976 godina, na Sveti Velikoma~enik \orgi. Stanalo na \ur|ovden, stanalo vo mesec Maj koga se rasne, cuti i se razviva. Stanalo taka, i taka bila i `elbata Bo`ja i narodna i crkvata mlada brzo da rasne i da se razviva Na potpisot i registracijata na crkvata stojat slednite imiwa: Trajan Petreski, Pero Lazarevski, Jane Georgievski i Branislav Manevski. So ova pravno i zvani~no crkvata po~nala da postoi i da `ivee. Samo trebalo u{te malku `rtva od vernite ~eda za da se dovr[i deloto. Sega grade`niot odbor trebalo da podgotvi planovi za izgledot na crkvata odnosno za celokupniot crkoven kompleks. Taka se vpu{tile vo rabota i vo probirawe na sredstva za da se postavat temeli. ne edno od ~lenskite sobranija se re{ilo najprvin da se izgradi salata a potoa da se gradi crkvata. So izraboteni proekti se oti{lo vo Siti Hal, odnosno vo op{tina za da se dobie grade`na dozvola. Patot do grade`nata dozvola bil dosta te`ok za{to mesnoto naselenie nekako kako da ne sakale da se gradi vo nivna blizina crkva. No silnata na{a makedonska volja i toa go pobeduva i kone~no bila dobiena grade`na dozvola.

Taka vo 1981 godina se otpo~nalo so gradbata na salata, Arhierejskiot zamenik Prota Boris Popovski gi osvetuva temelite i so toa otpo~nale grade`nite raboti i taka salata za mnogu kus period bila izgradena. Grade`nite raboti i salata bile vodeni pod rakovodstvo na gospodin Nikola Bogoevi}. Za pote{kite zidarski raboti i potfati bile anga`irani stru~ni lica, dodeka pokrivaweto kako i vnatre{noto ureduvawe na salata bilo izvedeno so pomo{ na ~lenovite na crkvata. Pokraj Nikola Bogoevi} sekoga{ bil i Qube Kotevski, i Ki~o Ristovski i mnogu drugi koi nesebi~no se trudele. Koga }e zapo~nete razgovor so nekoj od ~lenovite za izgradbata na salata i crkvata odma }e zabele`ite so kolku golema radost se zboruva za ova delo, pa }e slu{nete koga }e re~at: ama da znaete deka polovinite si gi ostavivme krevaj}i gi potrebnite grade`ni matrejali. Taka e koga se gradi crkva - Bo`ji dom, sekoga{ Bog samiot dava golema pomo{. Gi ~uva Bog site ~lenovi i im dava sili za da mo`at so uspeh da go dovr{at deloto. Ete taka salata se izgradila i narodot trgna vo nea da se sobira na igranki i ve~erinki da se sobira vo svoe, da se sobira vo ona {to so svoite sopstveni race go sozdade, so svojata sopstvena pot go poturi i so svoite `rtvi go osveti. Prekrasna e salata, prekrasna e `rtvata narodna, prekrasna e du{ata makedonska. Taa du{a makedonska i taa `rtva narodna se golemi i sveti i tie dve pravat i sozdavaat golemi i slavni dela, za svoite deca, i za svoite idni pokolenija. Taa du{a makedonska  i taa `rtva narodna sozdavaat duhoven koren, koren koj e mnogu dlabok i koj ne }e mo`e nikoj da go iskorne, koren koj ja ka`uva na{ata vistina makedonska i na{eto golemo kulturno i duhovno nasledstvo. Oa ovoj duhoven koren se hranat i idnite na{i generacii, no na{a osnovna zada~a e da im ostavime amanet i primer toa da go ~uvaat i neguvaat. Ako sami go ostavime ovoj koren bez gri`a, toga{ te{ko mu e na na{eto `iveewe i postoewe, za{to sami sme si dozvolile da se izgubi na{iot identitet. I lesno }e se sleeme vo golemata reka na drugite narodi koi zaedno so nas `iveat vo ovaa Gospodova zemja.

Salata bila izgradena i kako {to pogore rekovme vo nea radosno po~nale da se proslavuvaat site narodni sve~anosti. Muzikantite koi ovaa crkovna op{tina gi ima, so svoite melodi~ni zvuci dobrovolno go sobirale makedonskiot narod so cel i tie da pomognat vo golemata narodna `rtva. Po svr{uvaweto na salata, pokraj igrankite i ve~erinkite, vo istata bile odr`uvani i crkovni bogoslu`bi i trebi. Vo seto ova i za prvo vreme malite molitvoslovija gi izvr{uva{e Ipo|akonot Risto Manovski. Ovde vo salata be{e napraveno i prvoto ven~avawe na mladite Mark i Lusi O,Bran. Intresno e da se spomne i toa deka salata vo po~etokot se slu`ela i kako crkva.

Upravniot odbor na eden od svoite sostanoci to~no gi predviduva site potrebni raboti za crkva, pa taka e re{eno: vo salata najprvin da se izraboti oltarot pa potoa da se uredi se drugo. Seto ova ni ka`uva kolku mnogu golema bila qubovta na makedoncite kon svojata majka crkva. Nabrzo po izgradbata na salata se otpo~nalo so podgotovki i izgradba na crkvata. Vo ovaa bogougodno delo zema golemo u~estvo i parohiskiot sve{tenik Prota Bo{ko Kiprovski, koj za parohiski sve{tenik be{e postaven vo 1984 godina. Toj verniot narod go organizira i im vleva nade` i verba vo poskora izgradba na crkvata.

Taka vo 1985 godina po~nuva gradbata na crkvata. Gri`a za celokupnata rabota zema upravniot odbor. Za nejzinata izgradba bea realizirani sredstva preku dobrovolni darenija, a be{e pobaran kredit od bankite i odobren zaem od Makedonskata Amerikansko-kanadska Eparhija. [tom sredstvata bea odobreni i pribrani, vedna{ se otpo~na so izgradba na crkvata. Sve{tenikot prota Bo{ko so svoeto golemo pastirsko iskustvo dade golem pridones vo realizirawe na istata. Samiot toj zaedno so Nikola Bogoevi} i Metodija Naumovski gi rabotea carskite vrati, dodeka vo izgradbata na ikonostasot zede u~estvo mladiot in`iwer \or|i Tasevski. Ubavata i golema freska na Sveti Kliment Ohridski izrabotena vo mozaik e delo na Otec Bo{ko Kiprovski. Ovaa ikona ja ukrasuva crkvata. Ikonata e postavena na isto~nata strana od crkvata odnosno na Svetiot Oltar. Koga crkvata ve}e bila gotova so radost se zapo~nale velikolepnite sveti Bogoslu`bi kako i site crkovni trebi. Vernite bile ispolneti so gordost za uspehot {to go postignale. Bila izvr{ena i prvata ven~avka vo crkvata na mladite David i Vesna Talevi, podocna tuka se ven~avani i mladite Majk i nensi Bogoevski.Ete taka crkvata mlada Makedonska gi ra{irila svoite topli pregratki i gi pregrnala najmladite makedon~iwa. Vo crkvata se otpo~nalo so najveselite migovi od `ivotot na lu|eto, se zapo~alo so svadbi i kr{tevki. Radosni se vernite makedonci, radosna e i crkvata mlada zato gi sobira onie koi nesebi~no se vgradija vo nejzinite sveti temeli, so potta svoja i `rtvata ja osvetija. Sega ve}e nema kopne`i za radosta i sre}ata Bo`ikna i Veligdenska. Tuka i Bo`ik i veligden so radost se praznuvaat i ja ispolnuvaat du{ata so najgolemo duhovno bla`enstvo. `enite, majkite na{i makedonski, se vistinski ukras na crkvata. Se gri`aat sekoj praznik i sekoja nedela da bide vo crkvata se vo najdobar red. Vo kujnata se makedonskite specijaliteti, zelnici i blagi koi se serviraat zaedno so kafeto posle svetite bogoslu`bi. Ovie makedonski specijalnosti napraveni od vrednite race na na{ite majki doprinesoa mnogu vo pomo{ta na izgradbata na na{ata crkva. Koga crkvata ve}e e izgradena vo nea zapo~nuva organizirano da se odviva celokupniot crkoven i kulturen `ivot.

Pokraj upravniot odbor i `enskata sekcija, raboti i crkovnoto u~ili{te, sportsko-rekreativnata sekcija i igraornata grupa. Vo crkvata i na svetite bogoslu`bi golema pomo{ davaat i mladite Oltar-pomo{nici (Oltar - bojs). Vitrinite na crkvata gi ukrasuvaat mnogubrojnite pehari {to gi osvoile mladite fudbaleri. Site ovie vredni priznanija zboruvaat za toa kolku mnogu se poznavaat ovie sportski ve{tini. Ovie priznanija se dobieni i se dokaz za toa kolku aktivni se mladite sportisti vo natprevarite na Sobirskite manifestacii kako i na fudbalskite turniri koi samite gi organiziraat sekoja godina pod pokrovitelstvo na crkvata Sveti Kliment Ohridski.

Mo`ebi }e mo`am